Od malih nog sem živel v mestu, zato sem vajen precej dobre zunanje razsvetljave. V mestu namreč ni nikoli tema – dovolj je uličnih svetilk, neonskih napisov, prometa … ko sva se z ženo odločila za nakup hiše v manjšem naselju kakšnih 15 kilometrov izven Ljubljane, pa si seveda niti mislil nisem, kako zelo bom pogrešal to svetlobo. Tisto, kar je za ljudi s podeželja zgolj svetlobno onesnaženje, je za nas iz mesta nekaj povsem običajnega.
Že ko sva prvič ostala v hiši, sem imel neprijeten občutek. Motilo me je, da je zunaj dejansko megla. Prva ulična svetilka je bila namreč kar precej stran. Da bi bilo vsaj malo bolje, sem tako vključil luč na terasi in jo pustil prižgano celo noč. A kljub temu nisem spal. Zdelo se mi je črno kot v rogu. Edino, kar sem videl, je bila rahla senca veje drevesa, ki jo je na okno metal nežen odsev meseca – in to ni bil nič kaj prijeten pogled, ker so listi na veji ves čas migotali …
Ja, žena je seveda v smehu rekla, da sem zajec, da se bojim podeželja, teme in tišine. In verjetno je imela prav. Neprijetnemu počutju je bila kriva le navada.
Kakor koli, odločil sem se, da to temo čim prej odpravim in nameraval sem poskrbeti za zunanjo razsvetljavo. Zunanja razsvetljava se prižge le takrat, ko senzor zazna gibanje. Da ta nebi bila preveč draga oziroma ne bi porabili preveč denarja za elektriko, sem trgovca v prodajalni s svetili povprašal, kakšno je njegovo mnenje – bi zadostoval tudi led reflektor?
Zagotovil mi je, da ima led reflektor, ki mi ga je pokazal, zagotovo dovolj veliko svetilnost, da poskrbi za osvetljavo zunanjosti hiše. A ker sem želel, da lahko razsvetlim različne dele okolice, sem nazadnje kupil šest reflektorjev. Še kar nekaj časa je trajalo, preden so bili dejansko v uporabi. Poklical sem namreč bratranca, ki se ukvarja z elektro inštalacijami, a ta ni imel takoj časa. Kljub temu pa sem prišel do razsvetljave v doglednem času: v enem mesecu je bilo vse nared. In potem sem lahko užival v svoji svetlobi …
Zdaj so od selitve minila že štiri leta in precej sem se privadil. Tema me ne moti več in žena me je pred časom zalotila,ko sem sedel na terasi, v popolni temi in nekaj tuhtal. »Ti prižgem luč?« je presenečeno vprašala. Odgovoril sem ji, da sploh ni potrebno, ona pa je v šali dejala: »Kje so časi, ko je moral biti okoli hiše prižgan vsak led reflektor, ker se je moj mož tako bal, da bi me odnesli kakšni rokomavhi …«
