Ko smo se enkrat odločili za ponudnika in izdelovalca, so smotrna vprašanja (seveda lahko se o tem pozanimamo že mnogo, mnogo prej) še vsaj naslednja: kakšen je garancijski rok vgradnih omar, kakšna je dobava, kakšni so plačilni pogoji, kakšna je zagotovljenost rezervnih delov, kdaj bo montaža, ali je montaža vključena v ceno, ali obstaja v trenutku našega kupovanja kakšna morebitna akcija, pogoji akcije,…) Vprašanj je lahko ogromno, odvisno od naših potreb in želja. V vsakem primeru pa velja, da jih je pametno postavljati po principu: »bolje prej, kot nikoli«. Vgradne omare bodo z nami namreč kar nekaj časa. Garancijski rok bi moral biti vsaj 5 let (na vodila in okovja morda manj). Paleta barv ponudnika bi morala vsebovati vsaj nad 40 barv.
Reference in izkušnje bi bilo zaželeno, da so vsaj nad 10 let. Ne pozabimo vprašati o dostavi. Če živimo morda v tretjem ali četrtem nadstropju, kako je z dostavo v tem primeru. Je vključena v ceno. Ali ne. Ali nas bo na pragu bloka »zadelo« spoznanje, da dostava v stanovanje stane dodatnih na primer 20 evrov. Kako je z morebitnimi posebnostmi? Ali so v prostoru kjer bo vgradna omara stala morebitne napeljave in inštalacije, radiatorji, okna, pregradne stene, karkoli kar bi lahko »zmotilo« nam normalno vgradnjo omare? Ali karkoli dodatno stane? Ne pozabimo, mi smo plačnik, torej mi smo ta, ki lahko in mora spraševati.
Zelo pomaga, če nam pred odločitvijo lahko svetovalec pošlje narisan izgled vgradne omare. Z dimenzijami in postavitvijo tako notranjosti kot zunanjosti, vred. Sicer jih gre razumeti, da slednje ne počnejo najraje (saj je verjetnost, da bomo mi tak izris odnesli sosednjemu mizarju zelo velika), a poskusiti ni greh. Ne pa zaradi tega, ker nam tega morda ne želi predati v roke (navsezadnje je v tak izris že vložen čas in energija) takoj avtomatsko domnevati, da gre za človeka, ki zgolj skuša prodati, ne pa tudi svetovati. Tako kot mi ne poznamo njega, tudi on ne more vedeti vseh naših vzgibov in zamisli, ki nam lahko rojijo. In, kakorkoli obračano, tudi on samo opravlja svoje delo.
Vgradne omare je mogoče kupiti in plačati na različne načine. Na obroke, z avansnim plačilom (kjer kljub drugačnemu prepričanju, gre vseeno za eno bolj uporabljanih oblik, saj ponuja dodatne popuste), preko različnih kartic (Diners, American) in še več. Odvisno je od prodajalcev. Pri čemer velja kot dodatno opozorilo omeniti to, da so posamezni prodajalci dovolj zviti, da vedo, da večina kupcev kupuje popust. Četudi damo takšno vgradno omaro potem narediti nekomu drugemu in vidimo, da smo pri njem brez popusta ali z manjšim popustom, vseeno prišli »ceneje skozi«, večina ljudi vseeno kupuje popust. Zato ga pa prodajalci tudi tako intenzivno oglašujejo.
