Pojdimo zdaj podrobneje še k ostalim dimenzijam. Največkrat so vprašanja pri postavitvi vgradnih omar postavljena tudi v povezavi z višino. Višina stropov različnih prostorov je od prostora do prostora tako različna, da se bodoči uporabniki upravičeno sprašujejo kako zapolniti vse te prostore čimbolj optimalno in maksimalno. Po eni strani nas pri višinah pogosto omejujejo naša lastna dostopnost do morebitno vgrajenih višje ležečih polic, regalov in predalov, po drugi strani pa si mislimo, da je škoda pustiti zgornje prostore neuporabljene. Saj v tem primeru služijo le za nabiranje prahu in postanejo odvečno neuporabni. Upoštevajmo pri tem še to, da, če si damo izdelati stropno stranico vgradne omare ali pa kupujemo klasično omaro (ki takšnen strop jasno že vsebuje kot sestavni element), da končno ceno, ki jo kupec na koncu tudi plača, predstavlja tudi poraba materiala ivernih plošč. Se pravi, da bo omara s stropom, v vsakem primeru stala za to stranico več, četudi je najbrž ne bomo sploh uporabljali.
Zato je pri vgradnih omarah zelo upoštevano to, da jih je mogoče narediti (njihovo notranjost) brez stropa. Zadnjo (najvišjo) polico vgradimo tako, da zmoremo še normalno dostopati do nje, zunanjost zapremo z drsnimi vrati in dejansko smo dobili maksimalno izkoriščen prosto kar se tiče upoštevanja višine.
Pogosta vprašanja pri višini in omejitvah vgradnih omar v višino se vežejo tudi na največje možne višine drsnih vrat. Sicer je praviloma tako, da pravzaprav omejitve v višino ni – vprašanje je bolj na mestu glede praktične uporabnosti. Saj, če imamo na primer vgradno omaro, ki bi morala biti visoka tudi 3 ali več metrov, jo je v »teoriji« tudi mogoče narediti. Prej kot izvedbeno se bodo pri takšni omari pojavila vprašanja uporabnosti in načina dostopanja do morebitnih stvari, ki bi jih imeli odložene v »takšnih višinah«. Sicer pa se višina drsnih var t in vgradnih omar samih lahko, kar se tiče izdelave, enostavno prilagaja in dopolnjuje z vgradnjo prečnih letvic, s katerimi enostavno poskrbimo za to,da vsako vgradno omaro lahko primerno tudi »podaljšamo«.
Največkrat se ljudje pri tem odločajo za kombinacije različnih barv med prečkami, pri čemer so mnogokrat uporabljane kombinacije na primer, pod spodnjo prečko žive barve, nad njo umirjene ali obratno. Lahko se odločimo tudi za različne materiale med prečkami. Recimo, da damo dve prečki na fronto (drsna vrata). Tako dobimo učinek pasu na sredini, ki ga namesto z različno barvo, lahko enkratno dopolnimo tudi z drugačnim materialom: recimo da damo na sredini barvno steklo. Spodaj in zgoraj damo bež iveral, med obema prečkama pa uporabimo barvno steklo v stilu ostalega pohištva ali detajlov iz prostora, kjer bo takšna vgradna omara tudi stala. Kombinacij je pravzaprav toliko koliko je želja. Nekateri prisegajo na bolj pisane rešitve, drugi na umirjene, praviloma pa velja, da k umirjenosti in resnosti (tudi hladnosti) precej prispeva uporaba stekel, ogledal, gravur, peskanj in podobno.
